BIBLIOGRAFIJA/Bibliography

1961

Razstava Maksim Sedej ml., vabilo, Mestni Muzej Kranj 6.- 18- maja 1961

VENO TAUFER: “NEUSTAVLJIVI POVRATEK V ŽIVO BIVANJE” (ob slikah Maksima Sedeja ml.) PERSPEKTIVE 14.XII. 1961, str. 448 – 425

Umetnost tega mladega slikarja je v svojih najbolj zrelih primerkih po izpovedno doživljajski plati izrazito družbeno dinamična, aktivna revolucionarno angažirana, po likovni oblikovni plati pa že neobičajno dovršena in izvirna. To je dosledna abstraktna umetnost, ki se izpoveduje izključno s čistimi likovnimi barvno kompozicijskimi sredstvi. Gledalca ne obvezuje, da z njo komunicira s pomočjo neke literarno dane vsebine ali ideje, ampak ga hoče angažirati, prepričati in vključiti v svoje likovno formirano občutje, doživetje, dinamiko in vzdušje. Pušča mu, da si sam izoblikuje predstavo, če hoče, materije, zemeljskega tkiva ali fantastičnega podzemlja, nebesnih fantazij sončnih zahodov ali grozljivih kumulusnih formacij, pošasti mikro in makrokozmosa, mučnih sanjskih prividov, krutega in spet nežnega klitja ali razpadanja, smrti in skrivnostnega rojstva neizmernih prostranstev in teles mikrokozmosa in vesolja – vendar gledalec kljub tej svobodi nehote in nujno ostaja v enotnem atmosferskem, dinamičnem, doživljajsko izpovednem mediju umetnikove idejno estetske umetniške angažiranosti.

 

To niso podobe, ki bi le posredovale neko danost, v njej ugotavljale komunikativne, tehnične odnose, ampak je to dinamično, zavestno in uporno spreminjanje danosti. S pomočjo izključno likovnega izraza pripovedujejo te slike zdaj o fantastičnih, divje neukrotljivih in neuničljivih žarišč energije, ki se razžarja skozi materijo in jo giblje prek prostora v neprestano spreminjajoče se odnose; zdaj o drobnih, kruto neizprosnih in neizbrisnih jedrih, ki ustavljajo razkrajanje in zahtevajo rojevanje novih oblik, novi svetov; zdaj o strastnem siju, ki zaobsega vse večje volumne in dimenzije s svojo uresničujočo se dinamiko, ljubeznijo ali sovraštvom, zdaj o temi, ki rase iz globin in skriva v sebi nedoumljive, a grozljivo in neizogibno prisotne sile , ki spreminjajo samo drobovje oblik. To je izpoved in akcija, ki se poji iz lastne svetlobe, sama v sebi nastaja in spet mineva, se rojeva v novi in novi smrti. To je slikarstvo, ki gledalca socializira, ga podružblja, ko zahteva od njega akcije, angažiranosti, ko ga sili v spoznanje neprestanega aktivnega soustvarjanja, soudeleženosti, soprizadetosti – živega bivanja v gibanju, kozmično občutenem gibanju spreminjanja, ontološke in socialne revolucionarne akcije.

 

Slikarstvo Sedeja Maksima ml. odpira gledalcu možnost bivanja, perspektivo uresničevanja, nujnost odločitve in aktivnosti v neprestano spreminjajoči se danosti, možnost spreminjanja, lastnega obžarjanja in presevanja te danosti; kot takšno je umetniška izpoved in socialna umetniška revolucionarna akcija sodobnika.

 

JANEZ PIRNAT : “Pomota” Naš komentar, str. 597-601, Mlada Pota st.8. Ljubljana 1.X. !961

1962

VENO TAUFER: “Prostor i vreme”, Dnevnik, Novi Sad 5.čb.rep. 1.V,1962,

C.C.: Ukročena fantastika uz izložbu Maksa Sedeja ml. u “Salonu Tribine mladih”Novi Sad, marec1962

Veno Taufer: “NEUSTAVLJIVI POVRATAK V ŽIVO POSTOJANJE” (prevod v srbohrvaščino Dejan Poznanović) u slikama Maksa Sedeja ml. POLJA, list za kulturu i umjetnost, 31.III.1962 Novi Sad,

LADI : “Ide es ter” ifj. Maksz Szedej tarlata az ifjusagi tribinen Magyr Sro, 9.III. 1962

1964

Razstava Maksim Sedej ml., vabilo, Gorenjski muzej Kranj, 1963

Dr. VLADIMIR BARTOL: Maksim Sedej ml. razstavlja v Kranju. “PRIMORSKI DNEVNIK” 31. I. 1963

Kaj nam prikazuje Maksim Sedej mlajši na svojih oljnih kompozicijah? Eden od prvih, ki so pisali o mladem slikarju dr. Gorazd Makarovič, pravi o njegovi umetnosti, da ima karakteristike “surrealizma in abstraktne umetnosti”. Če si ogledamo Sedejeve slike, je opredelitev v resnici težka. Da bi bila Sedejeva abstraktna koncepcija povsem abstraktna, zoper to govorijo razni objekti, ki pričajo, da te slike niso nepredmetne. Ti predmeti, kdaj fantastično osvetljeni, kdaj bolj, kdaj manj določeni, so nekakšni lastni izumi, utelešenja umetnikovih videnj, ki pa imajo sem pa tja tudi neko konkretno podlago; spominjajo na ribe ali kaka druga vodna bitja, ki jih zoološko ne moremo natančno opredeliti. Kdaj spet zavzemajo tudi človeške oblike. Vsa ta bitja lebdijo ali ali plavajo v nekakšnem mediju, v nekakšnem fluidu, iz katerega izstopajo v včasih bolj živi, včasih v motnejši osvetljavi. Gledalec, ki zavzame od slike neko določeno razdaljo, bo imel občutek, kakor da se mu ta bitja, ti organizmi približujejo, zdaj iz manjše zdaj iz večje daljave, kakor da bi nastali nekje v ozadju, ter se sproti odlepljali in izoblikovali iz same fluidske mase. Predmeti so v mediju razporejeni z izrednim občutkom za harmonijo; ozadja so povečini temna, da učinkujejo izstopajoči organizmi tem bolj živo. Na nekatera teh bitij pada jarka svetloba, kar daje podobam še posebno fantastični videz.

Nič manj ubrano ne učinkujejo tudi uporabljene barve, razni odtenki rdečega,modrega, belega, sredi črnikastega ali pa sivkasto-modrega ozadja. Čutiti je, da so podobe slikane z močno doživljajsko intenziteto, ki gledalca zagrabi in osvoji. In kakor je umetniška koncepcija sina diametralno nasprotna očetovi, si opazovalec vendarle ne more kaj, da ne bi opazil soroden smisel za ubranost barv.

Svet Sedejevih kompozicij je v znatni meri izviren izum. Iz njih diha neka še ne natančneje opredeljiva lepota. Moč jim daje doživljajska intenziteta. Tehnično so kompozicija začuda dovršene. Vsekakor je treba pristopiti k njim brez kalupov in brez predsodkov. Pustiti, da učinkujejo neposredno nate. Posamezno in kot celota. Z zanimanjem bomo prisluhnili, kako se bodo te kompozicije uveljavile v svetu sodb in poznejših opredelitev.

Dr. GORAZD MAKAROviČ

Slikarski svet Maksima Sedeja ml. je grajen s specifičnimi slikarskimi sredstvi. Glavni elementi slikarske strukture posameznih del so barva, masa in prostor. S temi elementi slikar ustvarja likovne organizme, v katerih dobijo te prvine več pomenov. Barve, svetlobe, dimenzije prostora in oblike mas so v medsebojnem skladu in odvisnosti. V tem smislu delujejo podobe estetsko, lepo kot celota, če jih gledamo nekoliko oddaljene, kajti edino iz daljava lahko človeško oko sinhrono zajame neko večjo sliko.

Drug smisel imajo te prvine pri doživljanju Sedejevih slik, katerih edini namen nikakor ni samo ustvarjanje estetskega ugodja. Kdor hoče te slike doživeti, mora soustvarjati. Slikar ne pojasni ničesar končno veljavno. S slikarskimi sredstvi ustvarja odnose in stanja, katera mora potem vsak opazovalec po svoje interpretirati. Pri realiziranju teh odnosov in stanj imajo likovni elementi nov smisel, sestavljajo organizirana dinamična stanja, ki jih opazovalec nato subjektivizira in z vsako komunikacijo na novo oživlja.

Doživljanje Sedejevih slik ni lahkotno, zabavno ali površno. Njegova dela so zahtevna. Njihova specifičnost je v značaju organizacije mas v prostoru. Ta prostor je realiziran z barvo in svetlobo, ki dobita sedaj drug smisel, kot pri pogledu na celoto. Mase na Sedejevih slikah stojijo v medsebojnih odnosih in odnosu do prostora. Doživljanje takšnih slik zahteva gibanje pogleda po sliki. Oko se ustavi na trdnih oblikah, potuje po njenih strukturah in omogoča spoznavo značaja oblike. Nato se spoznanje ponovi na drugi obliki, ki je navadno pendant prvi, in omogoči doživljanje drame, ki vlada med oblikama. Dinamični odnosi, ki jih uresničuje slikar v svojih podobah pa dobijo svoj pravi smisel in komunikativnost šele v prostoru, ki stoji v strogem odnosu, do trdnih oblik, ki likovno pogajajo prostor in obratno. Zato se doživljanje lahko konča šele, ko pogled zdrsi v prostor in se nato vrne na trdne oblike.

Za potrebe svojega slikarstva uporablja Sedej poseben način slikanja z oljem (anilinsko barvo) na papir. Samo s takšno tehniko so uresničljivi specifični slikarski efekti, ki so del posebnosti dosedanjega opusa razstavljalca.

Sedejevo slikarstvo ima karakteristike surrealizma in abstraktne umetnosti. Ta označba sicer ne pove ničesar o specifičnosti slikarskih del. Lahko pa okvirno informira gledalca o smeri, ki jo je ubral slikar pri iskanju in postavljanju problemov. Opazovalec, ki te probleme aktivno rešuje in poustvarja se osvešča, postaja samostojen, kritičen in ustvarjalen. S tem postaja polnovreden član človeške družbe. V tem smislu je preko posameznikov tudi slikarstvo Maksima Sedeja ml. družbeno angažirano in pozitivno.

Pot do doživljanja Sedejevega slikarstva n i zapletena, zahteva pa resen pristop, trud in prizadevnost. Mnoge oblike v tem slikarstvu so v najširšem pomenu besede – antropomorfne, pa tudi pri drugih je značaj oblik že po krajšem opazovanju jasen in spoznaven. Tu je komunikacijsko izhodišče, iz katerega ase lahko nadaljuje aktivno soustvarjanje in individualno interpretiranje slikarsko fiksiranih odnosov, likovnih elementov, ki so nosilci problemov, s katerimi se ukvarja slikar in katere publika poustvarja.

Zloženka razstave Maksima Sedeja ml, Gorenjski muzej Kranj, Galerija v Prešernovi hiši, 18. januarja 1964

Maksim Sedej ml. ” Kompozicija V.” 1962, slika iz razstave v Gorenjskem muzeju v Kranju, Delo, Ljubljana 21.I.1964, str 5.

Upravni odbor DSLU (uvod) “Zakaj razstave Društva slovenskih likovnih umetnikov?”, katalog razstave DSLU, Moderna galerija, Mestna galerija, Ljubljana 27.XI.-21. XII. 1964

Dr. GORAZD MAKAROVIČ in DR. IVAN SEDEJ, “Filozofsko in okvirno lahko opredelimo slikarstvo Maksima Sedeja ml. kot prispevek k spoznanju o naravi časa in prostora”. Galerija v Prešernovi hiši 23.III. – 9.IV. 1964

1965

Dr. GORAZD MAKAROVIČ, uvod v katalog razstave “Maksim Sedej ml., Hruškovac, Poznanović, Studentski centar sveučilišta u Zagrebu 9 – 23 – IV.1965

Dr. GORAZD MAKAROVIČ, uvod v katalog razstave Maksim Sedej ml. (čb. rep) Ajdič, Lapajne, Marchel, Mersad Berber, Sedej Maksim ml. Mestna Galerija Ljubljana ,1965

JANEZ MESESNEL: Likovna Umetnost – Grafik, kipar in trije slikarji Ajdič Andrej, Mersad Berber, Marchel Henrik in Sedej Maksim ml. razstavljajo, Delo, Ljubljana 1965

DSLU; razstava članov, Mestna galerija, Moderna galerija, Ljubljana 26. XI 19. XII. 1965

Upravni odbor DSLU (uvod) , katalog, Razstava članov DSLU Beograd, januar 1965,

Subotica, februar 1965, VLADIMIR ROZIĆ: ” Gostovanje slovenačkih umetnika, (raznolika umetnost) Beogradska nedelja, Beograd 24.I.1965

Dr. PAVLE VASIĆ: : ” Izložba slovenačkih likovnih umjetnika” Politika, Beograd 23.I.1965

MARJAN TRŠAR: Likovni zapisi : Andrej Ajdič in Maksim Sedej ml.Naši razgledi , Ljubljana 10.IV., 1965

MARJAN TRŠAR: Likovni zapisi “Razstava v Mestni galeriji” Naši razgledi , Ljubljana 7.VIII. 1965

Umetniške razstave – Maksim Sedej st., Janez Sedej, Maksim Sedej ml, Vabilo in katalog. Zveza kult. Pros. Organizacij, Radovljica, Bled 1965

1966 Razstava DSLU, katalog , Moderna galerija, Zagreb, januar 1966

Razstava DSLU, katalog , Mestna galerija, Moderna galerija, Ljubljana 26. XI. – 19. XII. 1966

Likovna priloga: Maksim Sedej ml., čb. rep. Komp. VIII, 1965, Puščava raste 1964, komp. III, 1965, komp. IX.1964, Problemi st. 35-36, 1966

1967

ALEKSANDER BASSIN: “Odjek i moment” Nadrealističke tendencije u slovenskom slikarstvu i grafici , str. 51 – 69. cb. Rep. Str 66

DRAGOSLAV ĐORĐEVIĆ: Treči trienale likovnih umetnosti, katalog str. 51 – 63, čb. Rep. Str. 23, Beograd 6.VII.- 15. IX. 1967

JOSZEF IPACZ: “slikarstvo u umjetničkim kolonijama Jugoslavije” katalog, čb. rep.

Šesti likovni susret na Paliću, Palić velika terasa, izložbena sala Subotica VII – IX. 1967

JANEZ MESSESNEL: Troje predstav revolucije na razstavi del. Šubica , M. Sedej ml. in J. Boljke v Škofji Loki, Delo, 28. XII. 1967

Andrej Pavlovec “Razstava na temo revolucije”. Razstavljajo J. Boljka, M. Sedej ml. I. Šubic, katalog, Loška galerija, Škofja Loka 15. XII. – 8.II. 1968

Razstava DSLU , katalog, Umjetnički paviljon Titograd, april 1967

1968 dr. Ivan Sedej “umetnost med kubizmom in pop-artom” , umetnost in kultura Prosvetni servis 1968

dr. Ivan Sedej Maliri sochari grafici socialisticke republiky Slovenie katalog, rep. St. 82. Razstava v galeriji Krlovoy Vary, 29. IX. – 10.X. 1968

Peter Vidovič, “Umetnost treh Sedejev” str. 912- 922, 2 čb. rep Obzornik st. 12, 1968

Razstava Sedej, Šubic, katalog, Galerija doma JNA Beograd 1-17.III.1968

Atelje 68, Razstava Maksima Sedeja ml. Vabilo, prvi nastop glasbenikov na otvoritvah razstav ; ” Ljubljanski pihalni trio” Moderna galerija, Ljubljana 26.I. – 12. II. 1968

1969 T. Bellandi (uvod) I. Bienale internazionale di pittura contenporenea “Danza e balletto”, Catalogo della mostra Monecatini terme 6. VI -6.IX.1969

Likovna priloga : Maksim Sedej ml. čb rep. 1 stran , 3 čb. rep “Generali” Problemi st. 76, Ljubljana1969

Maksim Sedej ml. “podoba slikarja” olje tempera 1969, z razstave v galeriji muzeja v Škofji Loki od 14. III. – 4.IV., Delo , Ljubljana, 14. III. 1969

VIII. Likovni susret Subotica, katalog “Slikarstvo u umjetničkim kolonijama Jugoslavije” 5.X. – 30.XI. 1969, rep. čb.st. 177

Anketa Sodobnosti II. Maksim Sedej ml. :” Slovenska likovna situacija” str. 783- 785, Sodobnost st. Z 1996

IV. Jesenji salon Banja Luka, katalog Dom kulture, Banja Luka, 28. XI. – 28. XII. 1969

Razstava Maksim Sedej ml, vabilo, prvi nastop glasbenikov na otvoritvah razstav : “Ljubljanski pihalni trio” izvedba del Primoža Ramovša, Salon ULUH-a Zagreb 1969

NIKO GORŠIČ: Razstava Maksima Sedeja v Škofji Loki Delo, Ljubljana, april 1969

ADREJ PAVLOVEC, Razstava Maksima Sedeja v Škofji Loki Delo, Ljubljana , april 1969

1970 Dr. Cvetka Cuhelj, VI: Memorial “Nadežde Petrović” Uvod v srbščini in francoščini, katalog , str. 14-18 Umetnička Galerija “Nadežda Petrović” Čačak, september 1970

Dr. Taras Kermauner “ples dobrega in zla” , rep. čb. str. 209, Naši razgledi Ljubljana, 3.IV.1970

Piere Suvaigo (uvod) II.” Festival international dela Peinture”, katalog.

Razstava UNESCA, Cagnes – sur – mer. France, 1970

Bilten Saveza likovnih umetnika Jugoslavije 27 1969/70 str. 15. Beograd

Stevan Sekovanić, Maksim Sedej ml. Katalog, Umetnička galerija “Nedežde Petrovič” str. 42,43 čb. rep. In foto Čačak, september 1970

Marijan Tršar (uvod( katalog, str. 20cb. rep. Str 58. “Razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov” Moderna galerija, Ljubljana junij 1970

Dr. Teras Kermauner : ” Človeški svet iz plastične mase” Katalog , 2.čb Celje, Likovni salon, 4-26.XII. 1970

1971

dr. Ivan Sedej, Plastične lepljenke Maksima Sedeja ml. Glas, Kanj 24.IV.1971, str. 9

dr. Teras Kermauner, Božena Plevnik, Maksim Sedej st., France Slana, Maksim Sedej ml. , katalog, Mestna galerija Ljubljana, 1971

Aleksandar Prijić (uvod) “NOB u delima likovnih umetnika Jugoslavije” katalog, galerija doma JNA ,str. 195, cb. rep. Beograd 25. VI – 15.IX. 1971

“NOB v delih likovnih umetnikov Jugoslavije” Razstava Dom JNA Beograd v Ljubljani, katalog, rep. čb “Nasilna smrt agitatorja” Ljubljana, Moderna galerija, 17.XII. 1971 – 3.I. 1972

II. izložba Jugoslovenskog portreta , Maksim Sedej ml. str. 39-40 rep. čb st. 77 Tuzla 1971

Gorenjski muzej v Kranju, Razstava Maksim Sedej ml. 31.III. – 15. IV. 1971 zloženka, otvoritveni govor Taras Kermauner, Likovna razstava v Kranju

čb. rep. , Delo str. 8. 26. III. 1971

Razstava, Dr. Ivan Sedej, katalog slikarska kolonija Idrija

Glas 3.IV. 1971, fot. Z otvoritve razstave, Kranj 3.IV. 1971

Razstava DSLU, katalog, Moderna galerija, Ljubljana, september 1971

1972

DSLU razstava , zloženka Moderna galerija, Ljubljana, XI.- XII. 1972

1973

DSLU razstava, zloženka Mestna galerija Ljubljana, XI. – XII 1973

INTART razstava, zloženka, Mestna galerija, Ljubljana, oktober 1973

1974

dr. Taras Kermauner , zloženka, Maksim Sedej ml. Likovni salon Kočevje 28. XI – 9. XII. 1974

Miodrag B. Protić, jogoslovanski slikari za spomen – park, katalog, rep.st. 87, Kraljevo, oktober 1974

Pictures on exhibit, Nordisk Tiende, New York, 19.december 1974

Brane Vipotnik, “Ob deseti obletnici” katalog , čb. rep. 10 let slikarske kolonije Zagorje 8. II. – 18. II. 1974

Franc Zalar, iz likovnega sveta, Uglašen nastop galeriji kranjske mestne hiše, razstavljata Henrik Marchel in Maksim Sedej ml., Dnevnik, Ljubljana 18. XI. 1974

1975

Aleksander Bassin: Marchel, Pengov, Sedej, Nasi razgledi, Ljubljana, 23.V.

Janez Mesesnel, “Trije na začetku”, Ljubljana, Delo, 31.III.1975

Peter Božič, “Sredi vseh daljav, Več obdobij slikarjevega slikanja ” čb. rep. Ljubljana, Delo, 10.XII. 1975

XX. th International, vabilo, razstava, Galerie Internationale New York 17. VII 28. VII. 1975

Dr. Ivan Sedej, katalog, razstavljajo : Marchel, Pengov, Sedej Mestna galerija, Ljubljana 1975

Melita Vovk, razstava DSLU, katalog , (predgovor str. 5-6) Maksim Sedej ml. str. 25, Moderna galerija Ljubljana

Ing. Urfet Vejzagić “III. Izložba Jugoslovesnkog portreta”, Uvodna beseda, Maksim Sedej ml. str. 29 cb. rep. str. 87, Tuzla , 1975

Franc Zalar, Iz likovnega sveta “Trojica v Mestni galeriji” Dnevnik, Ljubljana 7.III. 1975

XIV Likovni susret Subotica, Izložba grafike , katalog, rep. čb. in bib. Podatki st. 181 Subotica, December 1975 – januar 1976

1976 Prvine znanstvene fantastike, Elektronski sejem, Delo , Ljubljana, 1978

NOB u delima Jugoslovenskih likovnih umetnika, katalog str. 51, cb. rep. Beograd, 24. VI. – 12. IX. 1976

France Zalar, “Stanovski praznik” (Ob razstavi DSLU v Moderni galeriji) Sodobnost st. 3 1976

1977 dr. Ivan Sedej, Ob razstavi likovnikov, zloženka, avla obcine Vic, 18.-22.IV.

France Zalar , razstava DSLU , katalog , Moderna galerija Ljubljana, 1977

1978 Ingebog Elis Die XIII. Malerwochen in Wetzawinkel gingen zu ende finf Nationen, Unter einem dach, Kleine zaitung – Austrija, november 1978

Ingeborg Elis. Die XIII, Malerwochen in der Neuen Galerie “Eine positive bilanz”, kleine Zeitung 9. IX. 1978

Karl Hans Jaysen, Die Malerwochen : Eine stolze Bilanz Steiermarks, str. 6 11.IX. 1978

Dr. Tine Hribar : “O naravi nic novega” K novemu ciklusu slik Maksima Sedej ml. Katalog, Moderna galerija Ljubljana 26.XI – 12.XII. 1978

I.N. Auftrakt des Ausstellungsreigeus Ergebnisse der Internationalen Malerwochen und Marchello Bewegunf in der Orogression Tagespost 9.IX. 1978

Fred Sinowatz, XIII. Internationalen malerwochen in der Steiermark, katalog

Neue galeria im landesmuseum Joanneum, 3.cb rep. Graz 7. IX – 1.X.1978

Walter Titz, Bei den aliesjahrigen Malerwochen der Neuen galerie in Wetzawinkel wird fleisig gesarbeitetx : Individuajlislistischer denn eine Ost, West – Konfrontation, Neue Zeit 8. IX. 1978

Walter Titz, Die Kinstler als romantische helden, Neuen Zeit 10.IX.1978

Franc Zalar “Narava pod slikarsko lupo” Ob razstavi Maksima Sedeja ml.v Moderni galeriji, Dnevnik, Ljubljana 1 XXVII, st. 40 str. 5, 11. II. 1978

(ni sign), Malerwoche in der SteiermarkTiroler Tageszeitung 11. IX. 1978

(ni sign) Sedej v Moderni galeriji, Večer, Maribor, 1. XXXIV/19 25.I. 1978

(ni sign) Razstava Maksima Sedeja ml. Dnevnik, Ljubljana, I. XXVII., st. 25, 27.I. 1978

Aleksander Bassin – Stipendisti KSS, zloženka, Moderna galerija Ljubljana 23.VI. – 2. VII. 1978, rep. st. 11

(ni sign.)Razstava DSLU poklonjenih del Črni Gori , Katalog MG nov. 1979

Joco Znidaršič, “dokaz o obilju ustvarjalnih možnosti” Delo, Ljubljana, I. XX. St. 38. 14.II. 1978

Dr. Mirko Juteršek , Po razstavi Maksima Sedeja ml. v Moderni galeriji Naši razgledi, Ljubljana I. XXVII, st. 6 (625) str 173, 23.III. 1978

(ni sign.)ljudje v novicah, Maksim Sedej ml delo Ljubljana, 4.X. 1978

dr. Ivan Sedej, uvod, katalog, razstava Prvine znanstvene fantastike v delih nekaterih slovenskih umetnikov. Gospodarsko razstavišče, Ljubljana 2.8.

Sandi Sitar, Likovna – znanstvena fantastika Dnevnik, Ljubljana, str. 5, 7.X.

Franci Zagoričnik, zloženka Razstava Konkretne poezije, Kranj 20.II. -5. III.

1979

Dr.Valentin Hribar: Resnica slike je v njenem izgledu. Prvi očividec izgleda je pogled. Videz ali izgled slike, ki se prikazuje pogledu, ni nekaj drugega od slike. Drugače rečeno: slika ne prikazuje niti nekaj drugega od sebe niti samo sebe, marveč je prikazovanje. Prikazovanje česa?

Ker je slika prikazovanje, že kot taka, ne prikazuje ničesar. Ker je njena resnica v videzu, slika ni niti nekaj zgolj realnega niti nekaj povsem imaginarnega, marveč eksistira šele v presečišču simbolnega in imaginarnega. Šele konsistenca simbolnega, realnega in imaginarnega, sovpetost resnice videza in snovnosti, zagotovi eksistenco slike kot prikazovanja. Kot čudne in obenem čudovite prikazni.

V prvi skupini ciklusa “O naravi nič novega” so slike s črnim ozadjem. Osrednja slika te skupine je “Veliki triptihon I.” Na črnem ozadju izstopajo liki, ki nas sprva razveseljujejo s svojo prepoznavnostjo. Ne vemo sicer imen, toda to so zagotovo nekakšne žuželke, močno barvite in dokaj velike.

Z nekoliko privzdignjenega kritiškega vidika bi se nam takšen videz slike utegnil razodeti kot svojevrstna kombinacija surrealizma in hiperrealizma. Svojevrstna zaradi tega, ker združitev črnega ozadja ter barvitih žuželkastih figur ni združitev v naravi docela nerazdružljivega in ker že upodobitev le povečanih, ne pa tudi natančno posnetih žuželk ne izraža pretirane zvestobe dejanskemu. Razen tega se pravi hiperrealizem veže predvsem na objekte, ki so se osamosvojili v urbanem okolju človeka, medtem ko pravi surrealizem vztraja pri sanjsko-domišljijskih, za običajni vsakdan absurdnih, torej hiperfantastičnih likovnih tvorbah.

Vendar vtej smeri ne bomo prišli daleč. Sedanja Sedejeva likovna meditacija in slikarska akcija sta namreč razumljivi le na osnovi izkustva, ki si ga je pridobil v fazi informela oziroma v fazi tašizma.

Na začetku svojih eksperimentov z anilinsko barvo, ob koncu petdesetih let, Sedej namreč dopušča, da se v sicer izbranem barvilu, ki ga je stisnil med dve poli barvila, hkrati z razmaknitvijo obeh pol formirajo povsem naključne strukture. Potem pa, tik po razmaknitvi obeh pol papirja, v formirano naključno strukturo prek različnih pripomočkov čedalje bolj posega s svojo kretnjo. S čimer ne povzroči le izoblikovanja intuitivnih ali delno programiranih oblik, ampak spreminja tudi barvno sugestivnost kompozicije. Znotraj abstraktnega ekspresionizma se tako od lirično-magične zmeraj bolj približuje k magično-genetični, domala artificielni abstrakciji. Naključje in kaos se umikata v ozadje slike. V ospredje pa stopa čudno-čudoviti red še nikdar videnih figur. Skozi ves ta razvoj kakor da smo priča porajanju in nastanku sveta, seveda drugega in drugačnega od tega, na katerega smo bili doslej navajeni.

zato tudi slik, ki so nastale v naslednji fazi sredi šestdesetih let, ni razumeti kot rezultata reduktivne abstrakcije, Variante na Carpaccievo temo Svetega Jurija ali variante na Boschovo temo raja z Adamon in Evi, ki so dobile naslov “Puščava raste”, same na sebi ne terjajo enoznačnega branja. Ni nujno, da jih gledamo od leve na desno, pri čemer zasledujemo razkroj (Boschovega) sveta , temveč jih lahko, mimo drugih premestitev, gledamo tudi iz desne na levo, pri čemer zasledujemo porajanje sveta. Vsekakor pa za sliko ni odločilna narativnost, temveč kombinacija barv in kompozicija likov. Ti liki pa pri Sedeju niso najpoprej v vlogi abstrakcije antropomorfnih, biomorfnih ali hyleomorfnih form, temveč igrajo predvsem vlogo metamorfnih form.

V takšnem povsem slikarskem horizontu so hyleomorfne, biomorfne in antropomorfne forme ter figure redukcija metamorfnih form ne pa narobe. Zato je tudi pred “Velikim trptihom I” zdajšnjega Sedejevega slikarstva ne smemo takoj ujeti na bimorfnost figur, na njihov žuželkasti izgled, temveč moramo najprej videti to, kar sicer vidimo najprej; barve v njihovi kombinaciji, forme kot take in potem figure, ki jih nazadnje prepoznamo.

Vidimo, da na površini, čeprav morda nje po vtisu, pre vlčaduje črna barva, ki po določenih klasifikacijah spada med četrto izmed osnovnih barv, po drugih klasifikacijah med nepisane barve ali kar med nebarve, kamor spadata še siva in bela barva. Kandinsky je izenačil črno barvo, za razliko od bele, ki da je polna možnosti, kot nič pred rojstvom, z ničem brez možnosti; črno da je istovetno z večnim molkom, na katerem pa zato toliko bolj zazveni vsaka druga barva. Kakršnokoli metaforo iz območja drugih čutil že uporabimo, res vidimo, kako na črnem ozadju izstopa ali izzveni ali diha barvitost osprednih form. Kajpada se razlika in razmerje med ozadjem in ospredjem pokaže šele ob neposrednem srečanju med črno in drugimi barvami.

Prevladujejo topli barvni toni, čeprav ob žametno mehki, pa vendarle zamolklo črni barvi tudi tudi sicer tople tone prežema hlad. Tako nastajajo skrbno pretehtani barvni kontrasti, katerih igro umirjajo natančno porazdeljene tonske vrednosti. Ne da bi delovale kot otoki sredi morja črnine, so barvite forme utrjene same v sebi. Za objete in zaobljene, zaokrožene vase, se v slikovnem polju transformirajo v figure. Ker pa so te figure v povsem transfiguralni sferi, ne tvorijo nikakršnih gravitacijskih ali perspektivističnih centrov.

Klasična iluzionistična perspektiva prostorskosti je deklasirana na nulto dimenzijo. Primarne beline, ki evropocentričnemu modernemu človeku sovpada s predstavo ploskve, ni nikjer. Zato kompleksivna temina ni komplement figur, tako da bi utegnila črnina delovati kot monotona atmosfera, marveč so figure v trenutku in na točki, ko se nam zazdi, ga izpričujejo svojo hiperfigurabilnost, hkrati že tudi defigurirane: kakor da so vpete med prvima dvema in med četrto dimenzijo. Zakaj v evklidskem prostoru niso, kljub temu pa nikakor niso priklenjene na ploskev. Ne plazijo se po površini in zato med njimi ni stečišča.

Njihova “pot v črno” se ne konča v brezpotju, ker jim sploh ne gre za cilj poti, kar pomeni, da je njihova smer resnična v svoji nenavidezni videznosti. Da so torej brez smeri tudi tedaj, ko so usmerjene tudi tedaj, ko so brez smeri.

Prek te ugotovitve, s katero smo se premaknili v razčlenjevanju in razlaganju “Velikega triptihona I” ne le iz čutno-čustvenih deklaracij, ampak tudi iz razumsko-duhovnih manifestacij, ni težko uzreti, kako se ta Sedejeva slika kljub navidez nevidnim sledovom človeka v njej, ne podreja onto-antropološkim intencam sodobne metafizike.

Slika mimo alegorične ali simbolistične metaforičnosti zastopa metoniminičnost narave kot označevalca človekovega sveta. Narava ni več ne srednjeveško strahospoštovanje zbujajoče bitje ne renesančna na kozmičnem redu temelječa organska celota, ni ne zavržek racionalističnih hotenj ne izvir romantičnih čustev. Ni ne misterij Kandinskega, ki bi terjal ustrezen misticizem barv in oblik, ne analogija Marcovega organskega ritma vseh stvari ali po Kleeju definirane umetniške ustvarjalnosti.

Medtem ko realizmi pri slikanju narave običajno slepo tavajo med abstraktno konkretnostjo hiperrealizma in konkretno abstraktnostjo surrealizma, narava Sedejeve slike kaže svojo resnico mimo nasprotja med konkretnim in abstraktnim. Ne samo, da izza slike ni nekaj več, izza slike ni nič. Slika je to, kar je njen videz in razen tega nič. Nič ni izza barvitosti teh figur, ki jih prepoznamo kot žuželke. Izza njih ni nič drugega kot črno črna temina. S temino izza barvitosti sega k nam groza zgolj niča, toda ob tej grozi nas zato toliko bolj prevzema veselje nad vsemi temi živopisnimi bitji.

V drugi skupini ciklusa so slike s skoraj prav tako barvitim ozadjem kot so osprednje barvne figure. Zato ozadja, če pogledamo na osrednjo sliko te skupine, na “Veliki triptih II”, ob tej barviti teksturi skoraj ne bi bilo, če se izza nje ne bi poleg figur v ospredje prebijala tudi črna barva.. Kakor da skušajo vse te mrežaste, trakaste in listnate strukture prekriti in zakriti ono temino, ki nas je spomnila, da izza videza ni nič. Vendar nimajo te moči.

Osnovna uglašenost sveta je, čeprav ne enaka, ista. prostorska iluzija je minimalna. Žuželke so sicer zastale na določeni strukturi ploskve, so pa zaradi tega z njo domala izravnane. Ravno tako kot poprej je njihova smer ali njihova naravnanost naključna;namreč z našega vidika torej za žuželke same svobodna, brez, brez v naprej zadanih smeri in cilja. Občutek zamorjenosti, ki se zaradi barvitosti figur kljub črno črni temini v ozadju, že poprej ni mogel uveljaviti, je v tej z ritmično razigranostjo barv docela potisnjen.

Barvitost seveda nima nobene zveze z morebitnimi likalnimi barvami. Nima reprezentativne oziroma mimetične vloge.. Nosilka likovne senzacije je barva kot taka. Barvna konceptualizacija znotraj zadanega problemskega sklopa, kako uvesti najširšo skalo, ne da bi slikovno polje razpadlo v kaosu ali zakrnelo v redu tega ali onega iluzionizma, je uspešno razrešena. Soočeni smo z renesanso renesančn ih barv, ne da bi morali obenem pristati tudi na siceršnji renesančni vizualni diktat.

Takšna osvoboditev renesančnih barv Sedeju omogoča pogumnejši nanos barv z nasičenimi vrednostmi. Raven golega estetskega blišča ali dekoracije prevladuje Sedej s koloristično občutljivostjo, silovitostjo komplementarnih kontrastov in rušenjem utečenih interferenčnih aksiomov o odnosu med obliko in barvo. Pri čemer mu je bila seveda že na ravni likovne konceptualizacije jasna utopičnost absolutne izraznosti barve, same po sebi ne glede na obliko: brezobličnost je istovetna z brezbarvnostjo.

V tretji in zadnji skupini ciklusa “O naravi nič novega” Sedej od slike do slike čedalje bolj radikalizira likovni jezik, pogovor med oblikami in barvami. Biomorfne figure so odpravljene. Pravzaprav ni mogoče več zagotovo reči, da še gre za naravo. Sled razlike med naravnim in umetelnim, med physis in techne, je morda zaslediti le v geometrijsko ne do kraja perfekcioniranih oblikah. V sliki z naslovom “Pogled v zeleni vodnjak” se prepletajo zgolj zeleni trakovi različnih faktur in najrazličnejših tonov.

Zelena barva se prikazuje v množici svojih vrednosti. Edinole črni pasovi še označujejo, da ta brezdanji vodnjak zelenila ni vse, da je torej vse videz, toda razen tega tudi nič. Tako nas ob grozi zgolj niča še sicer skoraj grozeči zeleni videz, od katerega bi se najraje odvrnili, vseeno pritegne.

V poslednjih slikah črnega ni več. Toda paradoks je ravno v tem, da nas ta manko črnega vznemirja.

Kakor nas že privlači vsa ta barvitost in razčlenjenost, ne moremo uiti želji po tem, da bi se vrnili k onim slikam s črno črnim ozadjem. To nam o naravi ne pove nič novega, nekaj novega pa nam pove o niču, predvem pa o razmerju med človekom in sliko v njenih barvah in njenih oblikah. Barve in liki, kakor smo videli, niso znaki, so pa označevalci, katerih značilnost je ta,da reprezentirajo subjekt, sami pa nikdar ne najdejo tistega zadnjega označenca, po katerem bi se ujeli v znak ali subjekt. Zadnje instance za označevalca ni

Zato slikarju ne more nobena slika, ki jo je naslikal in s tem dovršil, obveljati kot idealna. Gledalca pa neustavljiva želja žene od slike do slike, od oblike do oblike in od barve do barve.

Ker se dotikajo nedotakljivega. Ker kljub temu, da v sebi nimajo rade iluzij, v človeku ravno z resnico kot videzom ne ubijajo iluzij, ne kličejo cinizma mrtvih iluzij. Narobe. Človeka približajo skušnjavi. Nemogoči skušnjavi, da bi v naravi in v sebi izval tisto česar se ne da izvati.

Katalog, razstava Loški muzej Škofja Loka in Kolnski kulturni center SFRJ, prevod v nemški in francoski jezik, 7.čb repr., 1.barv. Škofja Loka , Köln,1979

Marjan Rožič, predgovor, XIII mednarodni grafični bienale, Maksim Sedej ml., str. 179 Moderna galerija, Ljubljana 8.VI – 15.IX. 1979

S.K. Trefpunkt der insenkten, Naturbilden des Jugoslawen Maksim Sedej ml. Bild:Katalog. Kferkrabbeln Munter umhr bei Sedej Kolnen Stadt – Anzeigh 05.IV.1979

Maksim Sedej ml. razstavlja v Kolnskem kulturnem centru SFRJ “O naravi nič novega” (foto), Delo, Ljubljana, 21.III. 1979

(ni sign.) Paleta, Maksim Sedej ml. razstavlja v Jugoslovanskem kulturnem centru SFRJ v Kelnu, Dnevnik, Ljubljana. 1979, rep.

Joco Znidaršič, Maksim Sedej ml : Pogled v zeleni vodnjak (foto) 1977

Vest o razstavi Sedej Maksim ml. v jugoslovanskem kulturnem centru v Kolnu ZRN, Delo 1979

Studio signum & Weasteast zloženka , rep-konkret. Poezija : “Revolucijaje” Piran , 10.X. : 1979

1980 Katarina Lavš “Svet brez fantazije – mrtev svet” Televizija : Sinočnjim Mini- Minituaranaturam na tob, Stop, Ljubljana, I. XIII, st. 50, 11.XII. 1980, str. 8.ft.

Denis Poniz, Weasteast in zavest o umetnosti Nasi razlagi, Ljubljana, 10.X.1980

Antun Travirka – X. Trienale jugoslovenskog slikarstva, predgovor, “Refleksi nadrealizma v poslileratnom jugoslovanskem slikarstvu”, Maksim Sedej ml.

Rep. st. 161 in 162, Zadar, Galerija umjetnina narodnog muzeja Zadar, 1980

I. Internacionalni bienalni festival portreta, grafika i crtez. , katalog , Maksim Sedej ml. str. 94, rep.st. 197. Tuzla-Jugoslavija 1.VIII – 15.IX. 1980

1981 Uroš Gabrijelčič, Maksim Sedej ml. , zloženka, razstava slik in grafik Galerija Lek, Ljubljana oktober

Dr. Taras Kermauner “Sedejevo slikarstvo” zloženka , Mala galerija, Sežana . 30.X-14.XI. 1981

Dr. Taras Kermauner in dr. Ivan Sedej, Predavanje in razstava na temo nacija in glasba, Koncertni atelje DSS, Ljubljana, 15.IV.1981

Zoran Kržišnik, XIV mednarodni grafični bienale, katalog, Maksim Sedej ml.str. 88 rep. st. 733 str. 261 Moderna galerija, Ljubljana, 12.VI – 15. IX. 1981

Dr. Ivan Sedej, Slovenačka grafika (uvod) katalog, rep. Galerija savremene likovne umetnosti i izložbene prostorije matice srpske ,Novi Sad 23.XI – 10. XII. 1981

Dr. Taras Kermauner in dr. Ivan Sedej, Predavanje in razstava na temo nacija in glasba, Koncertni atelje DSS. Ljubljana, 15.IV. 1981

Dr.Ivan Sedej, slovenačka grafika (uvod) katalog, rep. Galerija savremene likovne umetnosti i izložbene prostorije matice srpske Novi Sad 23..XI – 10.XII. 1981

Dr. Taras Kermauner Zdrobljena zrcala , str. 98-107,112,113…

Znamenja, Obzorja Maribor 1981

Dr. Ivan Sedej, X. Jesenji salon (uvod), ,str. 110, rep. Izložbeni salon Doma kulture, Banja Luka, 20.XI – 10.XII.

Dr. Ivan Sedej, SDLU Jugoslavije Uvod repr. St. 281 – 283 Skopje, Muzej na sovremena umetnosti Skopje 1981

Zorko N. Tozi IV. Trienale sodobne jugoslovanske grafike, katalog , rep. st. 169, Bitola, Umetnička galerija, 27.XI. – 27. XII. 1981

M.Z. Slovenski likovniki v Skopju “Velika razstava Zveze društev likovnih umetnikov Jugoslavije”, Delo, Ljubljana, str. 8, 4.XI. 1981

1982

 

 

Skupina Barva, od leve; Maksim Sedej ml, Franc Novinc, Henrik Marchel, Drago Hrvacki, Vinko Tušek, Lado Pengov

MANIFEST SKUPINE BARVA

Skupina likovnih ustvarjalcev, ki si ne misli nadeti zvenečega imena in poudarjati v Slovenskem kulturnem prostoru nujnost intenzivnega dela, menagerskega tempa ter spremljanja likovnih tokov po svetu, izhaja iz misli o nedefinirani, vendar stalno prisotni problematiki slovenskega kolorita, o posebnih barvnih sestavih, ki so postali v stoletjih identifikacijski element tistega čemur pravimo – Slovensko slikarstvo.

Vendar je naš pogled na kolorit, ki ga je oblikoval prostor v svoji zgodovini, pogled dedičev, ki hočejo sporočene vrednote ohraniti, obogatiti in jih dialektično vključiti v naš čas.

Tudi katedrale so bile nekoč bele. To pomeni, da jih ni prekrivala patina, da so bile v svojem času in prostoru novost in obenem simbol. Isto je s Slovenskim slikarstvom – žive barve, ki žare pod patino, so tista vez med starim in novim, ter novim in tistim, kar je bilo tudi nekoč novo. Zato zveze z barvno problematiko, kot so jo razvijale generacije gotskih freskantov, baročnih mojstrov čopiča in slovenskih impresionistov, niso na ravni špekulantske igre z žametno patino, marveč gre za čiste, surove in resnične barve – tiste, ki so razsvetljevale mrak in govorile o svojih tvorcih, ki so vse prej kot sprenevedavi esteti

Naše delo in naše raziskovanje kolorita, barv in njihovih sestavov pa vendar ne pomeni historičnega in gluhega pogleda nazaj. Tisto, kar je lepega in kar zveni še danes, smo vzeli za izhodišče, ki ga bomo trazvijali. Živimo tudi v deželi nasprotij in zaprtosti – zato moramo biti odprti, ohranjati pa moramo svojo identiteto in nič nas ne moti, če so tudi med nami nasprotja

Združili smo se, ker mislimo, da se je umetnostni tok in predvsem njegova etablirana inačica prevesil v izrazito ahromatsko smer. Slike postajajo vedno bolj sive, opajanje z barvami in iskanje individualnih barvnih skladij, mehkih prehodov in surovih konfrontacij postaja malodane oznaka nečesa neprijetnega, kar ni v skladu s prevladujočo modo.

Ne govorimo o abstrakciji in realizmu – govorimo o barvah in njihovem pomenu za nas ljudi. Ne predpisujemo oblike in nazorov – hočemo pa vrniti barvi tisto mesto, ki ga je imela (tudi) v Slovenskem slikarstvu nekoč in ki ga ima, po našem mnenju, še danes. Umetnostni izdelek ni popolnoma avtonomna stzvaritev, ki bi lahko obvisela v prostoru izven časa, ki bi lahko nastala neodvisno od dela naših predhodnikov. Če govorimo o sodobni Slovenski umetnosti, moramo nehote pomisliti tudi na stoletja iskanja in zorenja in ne nazadnje na tiste resnične barve, na bele katedrale, ki jih sodobniki često zavestno prekrivajo s sedimenti patine, saj se boje krute in surove resnice nepolikanih podob.

V barvnem kodu, ki ga je ustvarilo Slovensko slikarstvo, iščemo tisto kvaliteto, ki daje nacionalni karakter tudi našim delom. Zato bo potekalo raziskovanje barvne problematike kot angažirano preverjanje prehojene poti in iskanje specifičnega izraza. S svojim delom pa se bomo na enak način odprli tudi svetu – saj nacionalni in regionalni značaj umetniških del ni v njihovem folklorističnem zvenu, še manj pa v obujanju preživelih likovnih konvencij. Morda bomo našli odgovore na vprašanja, ki nas zanimajo in angažirajo na tej poti. Vredno je poskusiti!

Razstava skupine BARVA, Ljubljana 12.- 28 marca 1982. Jakopičevo razstavišče. Katalog.

Aleksander Bassin, “Skupina Barva” 1981 Naši razgledi , Ljubljana str. 268 – 269, 14.V. 1982

Milan Dekleva, Prva razstava likovne skupine “Barva” (Za prvinsko moč barvnega izžarevanja), Dnevnik, Ljubljana 12.III. 1982, str. 6

Meta Gabršek – Prosenc, Barva – srž slikarstva,Maribor, Večer, I. XXXVIII/205 (10545), 3.IX str. 4

Janez Mesesnel “Slikati spet z barvo” Ob razstavi del šestih članov skupine “Barva” v mariborskem salonu rotovž, Delo, Ljubljana, 14.IX. 1982, str.8

France Peršin (predgovor), Razstava DSLU katalog, razstava DSLU Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana, nov,dec., 1982 repr.

Tatjana Pregl, Maksim Sedej ml. – razstava likovnih del, zloženka , Galerija Rija Debenjaka Kanal ob Soci, 23

.XII. 1982 – 15. I. 1983

Dr.Ivan Sedej, Skupina Barva, katalog, razstavljajo, Hrvatski, Marchel, Novinc, Pengov, Sedej ml., tušek Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Ljubljana, 12.III.-28. III. 1982

Dr. Ivan Sedej “Skupina Barva” Katalog, razstavljajo Drago Hrvatski , Henrik Marchel, Lado Pengov, Maksim Sedej ml., Vinko Tušek.

Maribor, Razstavni salon Rotovž, 24.VIII – 14.IX. 1982

Franc Zalar, “Glasen nastop” Ob razstavi skupine “Barva” v likovnem razstavišču Rihatd Jakopič, Dnevnik, Ljubljana , 1.IV. 1982

(ni sign.) “Sporočilo skupine “Barva”, Delo, Ljubljana, 13.III. 1982, str. 8

(ni sign.) Skupina “Barva”, Glas, Kranj , 28.III.1982, str. 5

(ni sign) Razstava skupine “Barva” v Mariboru, objava Delo, Ljubljana, 24.VIII, 1982, str. 8

(ni sign.) Slika Maksim Sedej ml. : Pastel st. 22. 1981, z razstave DSLU v likovnem rastavišču Riharda Jakopiča v Ljubljani Nasi razgledi , I XXXI, st. 23 (742), 10.12.1982, prva stran, Ljubljana 1981

1983 Maksim Sedej ml. “Nekaj misli ob razstavi” zloženka, Avla Instituta Jožef Stefan, Ljubljana 1.XII – 31.XII.1983

Branko Sosić, “Sarajevska olimpijska galerija” Sodobna Jugoslovanska likovna umetnost 1978/83, Delo Ljubljana, 1983

Tone Svetina “Lov,narava in umetnost”, katalog in priznanje za sodelovanje na jubilejni razstavi ob 10. letnici delovanja kluba Diana, Cankarjev dom, Ljubljana 13.- 27.VII. 1983

1984 Vlado Buzancic (uvod) Savremena Jugoslovanska likovna umetnost 1978/83, katalog. Organizacioni komitet XIV. Zimskih olimpijskih igara Sarajevo, 5.II – 5.III. 1984, repr. St. 247. str. 123

Franc Kovač (uvod), 20let slikarske kolonije Izlake, Zagorje, katalog, “Slikarske kolonije Izlake”, Zagorje 1964-

Nikola Kusovac, Izložba grupe “Barva” u galeriji doma JNA, “Bolje ponasob Politika espres, Beograd 1.X. 1984

Dr. Lev Menaše, Mestna galerija : skupina “Barva” Nasi razgledi, Ljubljana 20.VII. 1984

Janez Mesesnel, “Deloma nova faza “Barve” Delo, Ljubljana, 13. VI. 1984

Dragiša Radosavljević, Po beograjskih galerijah, “Od obnavljanja figurativnega slikarstva do izrazitega pomanjkanja okusa” Nasi razgledi, Ljubljana 23.XI. 1984 str.658

Dr. Ivan Sedej, Gordana Kaljalović, Grupa “Barva” katalog, razstavljajo Drago Hrvacki, Henrik Marchel, Franc Novinc, Maksim Sedej ml., Vinko Tušek, Vlado Pengov, Galerija, Dom JNA, Beograd, spet. 1984

Dr. Ivan Sedej in Božena Plevnik “Skupina “Barva”” katalog, razstavljajo Drago Hrvacki, Henrik Marchel, Franc Novinc, Lado Pengov, Vinko Tušek, Sedej Maksim ml., Mestna galerija Ljubljana, 29.V. – 20. VI. 1984

Kosta Vasiljković “U znaku kontrasta” Slovenačka grupa “Barva” u galeriji doma JNA, Beograd, Borba, Beograd 27.IX. 1984

Franc Zalar, Ob drugi razstavi v ljubljanski Mestni galeriji, skupina “Barva”, Dnevnik , Ljubljana, 12.VI.1984

Marijan Zlobec, Končno bo treba spregovoriti o položaju likovnikov v družbi Ob skupščini DLU, Delo, Ljubljane, 14.XII. 1984, str. 6

(ni sign.) Razstava skupine “Barva” v Mestni galeriji, slika Maksim Sedej ml. “Slutnja narodne pomiritve XII.”1983, olje na platno, 110×135 cm, Delo, Ljubljana, 29.V. 1984, str. 5

(ni sign.) Skupina “Barva” v Beogradu, Delo, Ljubljana 26.IX. 1984

(ni sign.) Ob skupščini likovnih umetnikov Ljubljana, Maksim Sedej ml. novi predsednik DLU Ljubljana, Dnevnik, Ljubljana, 13.XII. 1984

1985

B.S. “Likovne Besede” I. Delo, Književni listi, Ljubljana, 26. VI. 1985, str. 7

Maksim Sedej ml. , Borko Tepina, Uvodnik, Likovne besede 1.maj 1985

Maksim Sedej ml., Borko Tepina , Dvojni intervju I. str. 2-6 “Likovne besede” 1. maj 1985

Borko Tepina, Maksim Sedej ml., Dvojni intervju II. Str. 6-11 “Likovne besede” 1.maj 1985

Klus Groh “korespondenčna umetnost – umetnost od spodaj “Westeast – political”, Dialogi 1.XXI st. 9, str 41-43

Dr. Lev Menaše

Iz ene izmed znamenitih anekdot izvemo, da je carinik Rousseau nekoč dejal Picassu:”Midva sva največja, ti v egipčanskem, jaz pa v modernem žanru”. Večina piscev je je to zgodbico obravnavala kot še enega od dokazov za Rousseaujevo (milo rečeno) naivnost; sam jo raje razumem kot izjemno duhovito kritiko, ki jo pomensko nekoliko prirejeno mogoče dob ro uporabiti tudi ob “Lovcih na jelene” Maksima Sedeja mlajšega: medtem ko večina današnjih slovenskih slikarjev dela na “egipčanski”; torej tako ali drugače poudarjeno abstrahiran način, ki že v osnovi izhaja iz vnaprej sprejetih miselnih in likovnih posplošitev, Slika Sedej poudarjeno “moderno”, kajti njegova dela temeljijo v konkretnem družbenem okolju in razpoloženju.

Primerjavo je do neke določene mere mogoče nadaljevati tudi ob slogovni analizi dela; očitno je bil Carinik eden tistih, ki so vplivali tako na Lovce kakor starejša dela iz že pred leti zastavljenega ciklusa “Slutnja narodne pomiritve, ob kateri pa je treba omeniti še druge umetnike in struje vse od nekaterih surrealistov ali nove stvarnosti 20. stoletja do (predvsem) severne renesanse 15. in zgodnjega 16. stoletja, skratka vsa tista likovna gibanja, ki so na svet gledala z otroškim, navidezno naivnim, pa v resnici še kako prodornim pogledom, ki je skozi debelo skorjo civilizacije znal prodreti do večinoma nič kaj posebno prijetnega bistva. Sedej je potomec in nadaljevalec te tradicije, podobno kot v primeru njegovih prednikov pa je slogovna naivnost tudi v njegovem varljiva; gre za slikarstvo, ki operira na vseh nivojih od docela faktografskega do docela čutnega, za bogato mnogoplastnost, v kateri bo tudi ljubitelj čiste likovnosti našel odtenke od širokih razpoloženjskih potez, s katerimi je umetnik oblikoval nekatere krajinske detajle, do energično oblikovanih barvnih nanosov ali pretanjenega kolorističnega niansiranja.

Seveda pa bodo Lovci vsaj toliko kot na oblikovnem zbujali pozornost na vsebinskem nivoju. Delo pa se od mnogih sodobnih ne razlikuje samo zato, ker očitno pripoveduje, ampak tudi po načinu pripovedi, saj konkrektnosti ne obravnava na realističnem nivoju, temveč jo prevaja v alegorijo. Pri tem ravna Sedej na način, ki je sicer znan od nekdaj, v naši sodobni umetnosti pa ga še nismo srečali in zato je proces zanimivo opazovati: tako dejanski prostor kot dejanski čas počasi in neusmiljeno drobi ter dani “zgodovinski” kontinuum

spreminja v brez-dimenzionalni mozaik večnosti. Samo po sebi se razume, da se pri tem tudi resnični liki spreminjajo v personifikacije, ta razvoj (ki ga je treba zasledovati ne samo na razstavljenem, ampak tudi na starejših delih iz cikla) pa ne zajema samo bolj ali manj sodobnih osebnosti, ampak tudi tiste, ki so v dolgih tisočletjih in v okvirih določenega načina mišljenja in življenja že dobile natančno določeno simbolično vrednost, ki pa jo Sedej dojema kot dano karakterizacijo, to pa enako kt vse druge prenaša na novi alegorični nivo. Ne nazadnje ni naključje niti to, da umetnik v najbolj reprezentativnem in ambicioznem delu cikal obuja triptih kot najprimernejšo obliko nosilca svojega sporočila: tridelna, pa vendar osredotočena upodobitev mu omogoča, da po eni strani predstavljanje lahko razdeli na osrednji dogodek in na tiste pred njim in za njim, hkrati pa kljub vsem razlikam poudarjena likovna enotnost celote opozarja na enotno sporočilo dela.

Ob vsem tem pa je treba poudariti še nekaj: kakor vsako v nekem obdobju zgodnjo alegorijo je tudi Lovce na jelene sicer mogoče intelektualno spremljati in razlagati, dokončno pa ga je vsaj toliko kot na razumskem treba dojemati na nivoju slutenj in se prepustiti umetnikovim in svojim asociacijam: akademska abeceda še ni dogovorjena in gledalec ustvarjalcu pri njegovem poletu ne more slediti s slovarjem v roki, ampak samo na krilih domišljije.

Mala galerija, katalog, Ljubljana , 5.XI. 1985 – 1. XII. 1985

Igor torkar, Likovna meditacija : Nova sinteza in spovednost, Dnevnik, sobotna priloga, Ljubljana 23. XI. 1985, str. 12

Franc Zalar (Naivna) alegorija o Slovencih, Dnevnik, Ljubljana, 20.XI.1985

Maksim Sedej ml., predsednik DLUL, “Kakšno likovno umetnost ne potrebujemo”, Delo, Ljubljana, 20. IV. 1985

1986 Darinka Kladnik: “Zmeda v razstavni politiki” Ob razstavi Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije je predsednik ljubljanskega društva Maksim Sedej ml. spregovoril o zanimivi pobudi, Dnevnik, Ljubljana, 25. XI.

Dr. Taras Kermauner “Med prijatelji in sovrazniki” str. 53 Pomurska založba

Maksim Sedej ml., Borko Tepina : Uvodnik , “Mene stvari v nastajanju ne zanimajo”, Likovne besede maj 1986

Maksim Sedej ml.: “Bonjour , Monsieur Gessinger”, Likovne besede maj

Aleksander Bassin, Likovni zapisi Po pregledni razstavi Karla Zelenka in Lovcih na jelene Maksima Sedeja ml. Naši razlgedi, Ljubljana 17.I. 1986

Ive Simat Banov, XXVI Anale “Izmedu mitskog i stvarnog” katalog, Istrska sabornica, Poreč 1986, str. 56, rep. str.57

Galerije so nam postale , rep. cb. triptih “Narodna pomiritev XIX” str. 76 Likovne besede st. 2. maj 1986

Marjana Vončina : “Kultura je odveč” pogovor v ateljeju 3. intervju s slikarjem Maksimom Sedejem ml. , fotografije, Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 23.II. 1986, str. 17

(ni sign.) VIII, Izložba četrdeset godina Saveza udruženja likovnih umjetnika Jugoslavije 1946-1968, katalog, Galerija jugoslovenskog portreta, Tuzla, 24.IV. – 24.V. 1986, str. 159

1987 Vladimir Gajsek: “O naravi nic novega, o svetu se manj – izsanjani svet v slikarskih upodobitvah Maksima Sedeja ml. Galerija Dialogov str. 158 – 162 3. cb. rep. Dialogi XXIII, st. 9-10 1987

Darinka Kladnik “Senzor likovnega dogajanja” Ob izidu 3. stevilke revije “Likovne besede”, Dnevnik, Ljubljana, 19.V. 1987, str. 16

Judita Krivic Pet slovenskih umjetnika (Dragica Cadez – Lapajne, Zoran, Hočevar, Janez Knez, Maksim Sedej ml. , Mojca Smerdu), katalog, Salon galerije “Karas”, Zagreb 28.V. – 14. VI. 1987

Maksim Sedej ml,. Borko Tepina, Uvod urednikov; ” Imitatio Evropae”, Likovne besede3. marec 1987

Maksim Sedej ml. , Borko Tepina, uvodno besedilo Likovne besede 4,5 december 1987

Maksim Sedej ml. “Poročilo predsednika DLUL” str. 63,64 Likovne besede 4,5 december 1987

Judita Kriveč Pet slovenskih umetnikov, str. 69-71, cb rep. str 71 Likovne Besede 4,35 december 1987

Jelka Sutelj , Gledamo , poslušamo, ocenjujemo, glasilo “Likovne Besede”, likovni kulturni spomin, Delo, Ljubljana, 19.V. 1987, str. 8

Dr.Ivan Sedej, “Abstraktne, nepredmetne smeri v likovni umetnosti” Razstava clanov ZDSLU, katalog, Likovno Razstavišče “Rihard Jakopič” Ljubljana 9. -23.XII.1987

1988 Ivo Antić “Voko v oko” pesem, : Revolucija je sp. Voko oko visual Kranj – Piran 1980 Likovne Besede , december 1988

Maksim Sedej ml : Uvodno besedilo, Likovne Besede, december 1988 :

CAMPO DEI FIORI, 17.II. 1600

“Novi človek”, ki naj bi se pojavil s tehnološko industrijsko revolucijo, ki je preobrazila Planet, je dobil med drugim tudi dve popotnici, ki naj bi ga kot novega človeka tudi osmislili. Prvo mu je dal Marx. Vizijo, da bo v komunizmu vsakdo lahko izrazil svoje sposobnosti in človeško dostojanstvo. Drugo mu je dal F.M. Dostojevski v podobi Raskolnikova, v spoznanju, da se še tako plemenitega cilja ne sme doseči z zločinom.

Marx je v svoji viziji Planeta (neobremenjenega z vesoljem) stavil na Človeka,uprtega in odprtega v prihodnost. Človeka, ki ne bo obremenjen s preteklostjo tradicijo in nacionalnostjo, transcendenco ali vero, z vsemi dvomi in ovirami, ki bi ga omejevali na poti (Boju) do samouresničitve v komunizmu.

Fjodor Mihajlovič pa se je je odprl krhkemu človeku, človeku, ki živi sedanjost, na njegovo milijonletno samoizgrajevanje, na poraze in zmage, obsedenost in obup pa tudi ljubezen in odpuščanje, človeku, ki ga je pot pripeljala do samega sebe – do vesti.

Pot do planetarne in kozmične zavesti, do Boga – do samega sebe in sočloveka je možna samo preko samoizgrajevanja ali kakor je zapisano v mitu, da se mora v Indijo Koromandijo vsakdo skozi riževo goro prežreti sam. Ob koncu stoletja je že bolj jasno, da je človek lahko le celovito (holistično) bitje, odprto tako materialnemu, kakor duhovnemu, tako Planetu kakor Vesolju, tako čustvom in čutom, kakor razumu, tako sebi kot sočloveku.

Vse avantgarde in avandgardisti, ki so zavestno (ali pa tudi ne) gradili “Novega človeka” od Lenina, Mussolinija, Hitlerja, Stalina, Franca, Mao Ze Donga, Tita in Kardelja, PolPota itd. pa do Amerške Way of life, so v tem “Novem človeku” prevzgajali in izničevali njegove tisočletne travme in strasti, spoznanja in navade, tragiko in Boga, tradicijo in čustva v dobri veri, da bi ga “osvobodile” vse te dedne in historične navlake in s pomočjo takega “osvobojenega” človeškega materiala zgradili “Nov svet” in “Novega človeka” v eni svojih “vizij – IZMA ali New lifa.

Trenutno se ta plaz “Dokončne ureditve človeškega vprašanja” na ekološko načetem Planetu umirja.

Pa na sončni strani Alp?

Ali lahko naša komunistična država izgradi “Novega človeka”, ki bo celovito (holistično) bitje, duhovno in materialno osveščeno? In to ne v neki daljni prihodnosti, temveč skladno z drugimi naprednimi družbami na Planetu.

Ali je to sploh mogoče v državi, ki namenja največ in sredstev tlačansko plačanih državljanov za ubijalske veščine in utrjevanje oblasti ter najmanj za izobraževanje, znanost in kulturo na Planetu.?

Ali ne bomo prvič v zgodovini na Balkanu izgubili bitke za svobodo in dostojanstvo človeka zaradi preveč orožja.

In končno ali ne postaja ta “Novi jugoslovanski človek” zaradi takega odnosa vladajoče birokracije do kulture, znanosti, izobraževanja in drugih civilizacijskih dobrin vse bolj duhovno in materialno osiromašen, zaznamovan s pomanjkanjem civilizacijskih dobrin in norm do te mere, da postaja v Evropi (pa tudi na Planetu) vse bolj nepriljubljen in nezaželen – nekakšen New wilde z Balkana (žal ne umetniški)Pri izgradnji “Novega človeka” bo potrebno razločiti med človekom, ki se je zmožen prilagoditi ali upreti planetarnim in kozmičnim spremembam kot pokončno človeško bitje. ki mu je dana možnost, da se samoizgradi skorajda do Boga in človekom, ki “evoluira”, se spreminja in prilagaja tehnično-tehnološkemu razvoju, nekakšen človeški material, ki se ga da usmerjati in izdelovati – paradoks, da se robotizira človek in ne stroj

Pot do množičnega učlovečenja (samoizgradnje) je še dolga in Campo Dei Fiori ni ne prva ne zadnja postaja na tej poti.

MAKSIM SEDEJ ML.: Uvodno besedilo: “Eppur si muove Likovne besede 6,7 julij 1988

Branko Sosić “Slovenski surrealizem na razstavi v Intart v Vidmu “Delo, Ljubljana, 14.IX.1988

B.S. Slovenski nadrealizem v Celovcu , Delo, Ljubljana, 15.X. 1988

B.S. Intart v znamenju slovenskih nadrealistov, Delo, 10.IX, 1988

Intart v Ljubljani, (Foto: Tomaž Skale) Slika z otvoritve Dnevnik, Ljubljana, I. XXXVI., st. 3307, 140.XI. 1988

Helena Gacesa “Hladni piši negostoljubja” Slovenski surrealizem v Celovcu. Delo, Ljubljana I. XXX, st. 242. 17.X. 1988

Branko Sosić : Razstava slovenskih likovnikov v Vidmu, Delo, Ljubljana, I. XXX. St. 218, 19.IX. 1988

Branko Sosić “Slovenski nadralizem je trdno vpet v domače okolje”

Foto: B.S. slika: prostor s triptihonom in risbama Maksima Sedeja ml. in kipi Petra Cerneta , Delo, Ljubljana, 20.IX.1988, str. 5

(ni sign.) Slovenski surrealizem v Vidmu, Dnevnik, Ljubljana, 16.IX. 1988

(ni sign.) Univerzalnost sosedske kulture Ob otvoritvi “Intarta 88” v Vidmu Dnevnik, Ljubljana, 19.IX.1988

(ni sign.) “Mit dem Uber – Realen” Intart 1988, Celovec 1988

(ni sign) Intart (Slovenski surrealizem) Vabilo na otvoritev, 17.IX. 198 v Galeriji Centro Friulano arti plastici v Udinah

Dr. Ivan Sedej, Marginalije ob VI. Jugoslovanskem trienalu str. 118-121, rep cb, Likovne besede 8,9 1988

Maksim Sedej ml. , Uvodno besedilo : “Campo Dei fiori 17.II.1600 Likovne besede 8,9 december 1988

1989 Aleksander Bassin, Likovna umetnost, Delo, Novoletna priloga, Ljubljana, 30.XII. 1989 str. 27

B.S. Likovne Besede 8,9, Delo, Književni listi, Ljubljana, 30.III. 1989, str. 16

(ni sign.) Maksim Sedej ml. , za slikarske dosežke…Najvišja priznanja ljubljanskim kulturnikom – Zupančičevi nagrajenci (s fotografijami) Dnevnik, Ljubljana, 10.VI. 1989, str.16

Odbor za Zupančičeve nagrade, Obrazložitev nagrade Maksimu Sedeju ml. Likovne besede 10.11 julij 1989, str. 96,97 , 2cb. rep.

MAKSIM SEDEJ ML – Uvodno besedilo: “MENE TEKEL UFARSIN” Likovne besede 10,11 julij

Znanstveni in tehnološki razvoj še ne pomeni tudi učlovečenja, čeprav imata pri tem določeno vlogo. Njuna pomembnost je predvsem v odpiranju in ustvarjanju možnosti planetarne kulture oz. civilizacije.

Posamezna sodobna središča znanstvenega in tehnološkega razvoja občasno prevzemajo tudi vlogo centra umetniškega ustvarjanja. Značilnost takih “vodilnih” vlog se kaže med v nihanju med težnjo k absolutnemu redu z obvladljivim scientističnem pristopom v gradnji umetniškega izdelka in pa težnjo k drugi skrajnosti s prav tako zavestnim in premišljenim k popolnemu neredu (kaosu) nepredvidljivih potez v kreaciji umetniškega izdelka. V nihanju med tema dvema sicer načrtovanima in predvidljivima skrajnostma pa se že sluti sinteza.

Povsem neodvisno od tega dogajanja deluje v smeri sinteze tudi prisotnost vseh kultur vseh časov v sedanjem trenutku.Prav ta prisotnost in spoznavanje celovitosti svetovnih kultur nam priča o tesni povezanosti med umetnostjo in željo po učlovečenju,ki pa je danes prav tako daleč kakor je bila pred tisočletji. Ta težnja je prisotna skozi vso našo zgodovino in jo je mogoče podoživeti v stvaritvah kot so npr. kip kneginje Senui iz Kerme, Afrodita iz otoka Melosa,Michelangelova pieta, Durerjev avtoportret ter še v neštetih drugih umetninah in ne nazadnje v Salamonovi Visoki pesmi.

Evolucija v smeri učlovečenja s Planetarno in Kozmično zavestjo, je proces, ki ni usmerjen v neko daljno prihodnost, temveč pri vsaki generaciji v sebe, v samoizgradnjo. Umetniške stvaritve nam to nedvomno dokazujejo.

Zato je tudi teza o “razvoju” umetnosti posledica precejšnega nerazumevanja tako umetnosti kakor človeštva. Edino kar lahko z gotovostjo trdimo je to, da se umetnost ne ponavlja. Ponavlanje v umetnosti preprečuje princip, ki je vgrajen v človeško (pod)zavest. To je princip estetskega občutka, vrednotenja, spoznanja in verovanja, ki se uveljavlja s prihodom novih generacij. Tako kot sedanjo podobo človeške zunanjosti kakor tudi duhovnosti dolgujemo (plemensko) estetskemu izboru naših prednikov (če naj verjamemo Darwinu in moderni antropologiji.)

Umetnost bodočnosti se bo odločila med avtorobotizacijo človeka vpetega in vživetega v tehniko in človekom, ki konec stoletja spoznava enost duha in razuma, ljubezni in odpuščanja pa tudi čudeža, da naš Planet je, da obstaja v vsej svoji pestrosti, da obstaja mogočno Vesolje in morda višja stanja Stvarstva.

Prav prvino o učlovečenju je potrebno zavestno izšpostaviti. Še posebej umetniki se ne smemo izogniti lastni odgovornosti za svojo generacijo. Obdajajo nas mračne tendence k regresiji humanizma in civilizacije. Povratek v barbarstvo, kjer velja uzurpacija močnejšega (številnejšega), bolj agresivnega in bolj krvoločnega. Se pravi v družbo, ki ponovno dobiva obraz Baziliska.

Jesenji salon, Banka Luka, vabilo na otvoritev v Umetnickoj galeriji na temu: “Umjetnost za i protiv” Banja Luka 24.XI. 1989

1990 Dr.Teras Kermauner “Stopnja povojne slovenske zavesti” “Srce in oko” Notranja str. Ovitka, str. 459-462, Srce in oko (409-476) Obzornik Prešernove družbe st. 18-julij 1990

Dr. Taras Kermauner: “Sprava temelji na križanju”, Srce in oko “Notranja str. Ovitka, str. 514- 521, Bar. Rep. Naslovna stran, 4 bar. Rep str. 517-519

Srce in Oko (477-544) Obzornik Prešernove družbe st. 19- september

Antologija slovenske poezije – po izboru, Maksim Sedej ml. st. 7-8-9 str. 109, Dialogi, Maribor 1990

Likovne besede 12,13 1990 Zrcalo: Edija LOG Weasteast, Dunaj 1989 rep. pesem: “Permanentna revolucija”

Branislav Volušek “Umetnost za i protiv” – za i protiv umjetnosti . katalog XIV. Jesenji salon, umjetnička galerija Banja Luka 24.XI. 1989 – 7. I. 1990

Bratislav Ljubičić, Drugi ekoloski likovni salon Beograd 90 rep. str. 77, biog. Str. 96 katalog, Galerija SANU december 1990

Maksim Sedej ml. Uvodno besedilo; “Kaos kot red” , Likovne besede 12,13 marec 1990

Damjana Pintar , intervju; D.Božič, P.Ramovs, M. Sedej ml., str. 2-6, Likovne besede 12,13 marec 1990

Dr. Taras Kermaner, “Slikarstvo civilne družbe” str. 102 Likovne besede 12.13 1990

1991 — Ive Simet Banov (uvod) XXXI Anale Umjetnost i ekologija, katalog, str. 34, barv. rep. str. 25, Istarska sabornica Poreč, 12. VII – 31. VII 1991

Tatjana Pregl Kobe, “Erotika v slovenski likovni ustvarjalnosti – slikarstvo katalog, str. 4, 5 cb. rep. str. 14 Galerija Meblo, Nova Gorica 24. V. – 8. VI. – 6. Viski likovni salon, vabilo na otvoritev 6, salona, Ljubljana,18. IV – 19. IV 1991

1992 — Jože Hudeček, Viski salon po desetih letih katalog, Osnovna šola Vic, Ljubljana, str. 2, feb. 1992 rep. Maksim Sedej ml. : “Nedeljsko popoldne. “, olje, platno, 120 X 120, 1987

Dr. Taras Kermauner “Analiza dveh slik in neke – prehodne – dvoumne stopnje slovenstva” Soočanja Sodobnost, Ljubljana, 1. XL, st, 4, 1992, str 411 422

Neva Miklavčič – Predan, Maksim Sedej ml. izročil sliko Janši Sporočilo “Slutnje narodne pomiritve”, 1. V. 1992, str 13

Marjan Zlobec “Slutnja narodne pomiritve” za Janeza Janšo (Foto: Igor Modic) Fotografija izročanja, Delo, Ljubljana, 1. XXXIV, st. 91, 18. IV. 1992,

Marijan Zlobec, Bera domačih razstav (napoved razstave skupine “Barva”) Delo, Ljubljana, 1. 26.1. 1992

( ni sign) “Slutnja narodne pomiritve” Avtor Maksim Sedej ml izroča sliko iz leta 1985 obrambnemu ministru Janezu Janši Dnevnik, Ljubljana, 18. IV -(ni sign.)

Maksim Sedej ml izroča ministru Janezu Janši sliko “Slutnja narodne pomiritve” Slovenec, Ljubljana, l. LXXVI:, st, 91, 18. IV. 1992

Igor Torkar, Zgodbice o znanih Slovencih, Prešernova družba, Ljubljana 1992, str. 159, 160

IBC – Maksim Sedej ml (geslo) International “Who is who of intellectuals” (Ninth edition) International Biographical centre, Cambridge (Anglija), 1992, str. 695 – 696

(ni sign) Za materinski dom katalog, prodajna razstava slik in skulptur, Maj 1992, 3 barv. rep.

1993 — Dr. Taras Kermauner, Maksimalno slikarstvo Rep. “Nedeljsko popoldne v majhnem mestu pod Alpami” 1987, Nasi razgledi, 11. VI. 1993

Dr. Ivan Sedej, Ljubezen v 100 slikah str. 64,65,66, 2, brv, rep Prešernova družba 1993

Odbor Kočevskega naravnega parka str. 3 Naravni park, Časopis Kočevskega naravnega parka st. .1 It, 4. Vi.

Dr. Milček Komelj, Sanjaveč z budnim umom Retrospektiva Maksima Sedeja ml.

repr. cb, ” O naravi nic novega”, XXVII 1978, Delo, Ljubljana, Kulturni center Srečka Kosovela v Sežani

Tatjana Pregel Kobe, Bienale srednjeevropska pobuda, Maksim Sedej ml. katalog, Kulturni center Srečka Kosovela, Sežana, 1993, str. 66 – 67

Tatjana Pregl – Kobe; Maksim Sedej ml, zloženka, Galerija Avsenik, Begunje: 26.III. 1993

TPK, Misel in korenine (Likovna delavnica in forma viva) Kočevskinarodni park, Kočevje, st. 1/l., 4. IV. 1993, str.8

TPK (Tatjana Pregl – Kobe) Misel in korenine, Likovna delavnica 1993vabilo, Galerija ZDSLU, Ljubljana, 25. XI.

IBC – Who is Who, Maksim Sedej ml. (geslo) International who is who of intellectuals (Tenth edition 1993/94) International biographical centre, Cambridge England, str. 419

Mestna galerija Ljubljana, zloženka ob 30 – letnem jubileju galerije Ljubljana, november 1993

1994 — J. M. Pobuda 93 v Sežani, Slika; Maksim Sedej m1, ob svoji nagrajeni sliki Apokalipsa v Sežani; Delo., 7.II.1994

Maksim Sedej ml “Kozmično jajce” iz cikla, Apokalipsa, str 13} 14, 137, 207 Nova Atlantida 1994/I – II

J. S. A. (Jelka Sutej – Adamič) Narava, tema ob podobah zgodovine,Ob razstavi slikarja Maksima Sedeja ml. v galeriji Slovenijales, slika iz slikarjevih del, Delo, Ljubljana, 10. XI. 1994, str. 12

Dr. Milček Komelj, Sanjaveč z budnim umom, str 208,209 Nova Atlantida 1994/I- II

Ing, Janez Konečnik, Likovna delavnica “Misel in korenine” (gozd je življenje) Kočevski narodni park, Kočevje, st 2/11 ., 23. XII, 1994. str. 8

Ing. Janez Konečnik, Gozd kot ustvarjalni impulz Misel in korenine, Likovna delavnica 1994 zloženka, Likovni salon Kočevje, Društvo KNP, december

Mitja Košir tokrat znamenje apokalipse., drugi mednarodni grafični bienale v Sežanskem Kulturnem centru Srečko Kosovel,slika: Maksim Sedej ml. enim od starejših del 4.11. 1994

T. P. K. Maksim Sedej ml. Misel in korenine, likovna delavnica ,katalog, Društvo KNP, Kočevje, december

T. P. K. Misel in korenine, likovna delavnica 94 vabilo, Avla Kulturnega centra Srečka Kosovela v Sežani, 16- X11, 1994

dr. Ivan Sedej Slikarska pripoved o naravi, njenih čudesih ter podobe iz zgodovine o zgodovini, zloženka, Avla poslovnega centra Slovenijales, galerija Ljubljana 10 XI – 7. XII. 1994

1. M., Kaj je slika, Slovenske Novice, Ljubljana 11, 1. 1964, barv, foto str. 8

I. M., Pobuda 93 v Sežani Slovenske Novice, Ljubljana.,7,11. 1994, foto, str. 8 – Marijan Zlobec, Srednjeevropska likovna pobuda v Sežani foto. Igor Modic Delo, Ljubljana, 3. 1(. 1994

Marijan Zlobec; Apokalipsa kot likovna tema v Sežani (Foto Igor Modic) Maksim Sedej ml. ob svoji nagrajeni sliki Apokalipsa v Sežani Delo, 5, II.

(ni sign) Častna nagrada Maksimu Sedeju za Apokalipso, foto Marica Uršič Delo, Nasi razgledi, Ljubljana, 1994

Neva Železnik, intervju : Vizionarsko slikarstvo, Aura, st. 55, april 1994, letnik 5, str. 1,9 – 11

Vojko Urbančič II. Bienale Srednjeevropske likovne pobude, Republika 10.11.1994

Živa Arnež, intervju, foto Blaž Samec, 5 cb fot. Jana, 11. X. 1994, str. 22 – 23. – (ni sign).Iz Sedejevih kompozicij zari neka fantastična lepota, Kras, revija za promocijo st. 5 1995, str. 47,

ABI, Five thousand personalities of the world (edition four) Maksim Sedej yr.

(gesla) The American Biographical institut, inc., USA, str. 471 1994 – Maksim Sedej ml.: ” Pomiritev v letu strpnosti”, str 158 – 162

Nova Atlantida 1995/I

Lions club,osebno vabilo k sodelovanju na razstavi “Rojstvo novega”, 13. II. 1994, Vabilo na razstavo “Rojstvo novega”

dr Milček Komelj Zmedeni stvarnik str. 101 – 108, risbe Maksim Sedej ml Knjiga pesmi; “Ki bos spremenil podobo sveta” Tatjana Pregl Kobe, CIP 886.3.1, 1994

1995 –Franc Malovrh, 10. razstava viškega likovnega salona, uvod v praznovanje 100 letnice Osnovne šole Vic, Os, Vic, Ljubljana, 18. – 23.II. 1995, rep

M iM, Navdih za delo so nasli v gozdu Ustvarjalni sadovi slikarske delavnice Msel in korenine 94 na ogled v razstavišču SDK Dolenjski list, Novo Mesto, st, 21 (2389) 25. V. 1995

Tatjana Pregl Kobe, Maksim Sedej ml. Pregledna razstava ( 1959 – 1963)

katalog, kulturni center Srečka Kosovela, Sežana, 23.III. – 15, IV, 1995

Maksim Sedej ml., Pregledna razstava 1959 – 1963 katalog, vabilo, plakat Kulturni Center Srečka Kosovela, 23.III. 1995

ng. Janez Konečnik Gozd kot ustvarjalni impulz Likovna delavnica 94,

Misel in korenine 94, vabilo, Razstavišče SDK, novo Mesto, 18. V. 1995 – T. P. K. Likovna delavnica 1994, Misel in korenine zloženka, Gozdarski institut Ljubljana, 19. IV. – 15. V. 1955- T. P. K (slike iz likovne delavnice), Delo, Ljubljana, 1995

Marjan Raztresen, Na robu vasi na robu države str. 1,8,9, barv. rep, 3 Slovenske novice 14. XI. 1995

1996 — Europ Art, V. Anniversaire, katalog, str. 80 Geneve 1. – 5. V. 1996

Regionalci vseh dežel združite se, str. 14 – 17 Mladina, st. 34. 20. august

M.R., Obrusen kulturni biser str. 1,3, barv,rep,3, Slovenske novice, letnik IV, – Judita Kriveč Dragan Zloženka,Zvest Apolonio, Martin Avsenik, Maksim

Sedej ml., Galerija Avsenik za Europa Art Geneve 1996

Dr Taras Kermauner : “Navzočnost božjega v slovenskem slikarstvu” str. 24 – 26, 240, 245 – 270, 333, 335, 371,372,386, 388 – 392, 396

Barv. rep, na naslovnici, 4. cb Mohorjeva družba

Tatjana Pregl Kobe, Maksim Sedej ml. zloženka, Ljubljana, Galerija Austrotel 22.X – 22. XII. 1996

S.S., Maksim Sedej v galeriji Austrotel Ljubljana, Slovenske Novice, 24. X.

Lada Zei, “Pod kozo smo vsi krvavi” Nedelo, 24.III.1996

SLOVENSKA KRONIKA XX stoletja str.524, 550 in 551,rep. “Štirje obrazi duše” in “Slutnja narodne pomiritve XIX”, CIP 94(497.4)”19″(082) 323(497.4)”19″, (082), Nova revija 1996

Neva Železnik Dragoceni darovi, korak pred drugimi, Nasa zena, priloge str.20, Ljubljana, Naša zena, november

Slovenska kronika XX. stoletja, Skupina “Barva” Nova Revija 1996

Maksim Sedej ml.,Razstava slik 5. III. – 29.III. 1996 Zavod za transfuzijo,, Ljubljana, zloženka

Jelka Šutej Adamič;, Nedeljski obisk, NeDelo 10. VIII 1996

( brez sig.)Maksim Sedej ml. “Kristus v Kozmusu° str. 11 Nedelo 6. X. 1996

1997 — dr Milček Kumelj: Poteze – Slovensko slikarstvo XX stoletja, str 260 – 263 rep. “Štirje obrazi duše”, CIP75(497.4)”19″:929, Nova Revija 1997

Dr. Milček Kumelj, Evropski mesec kulture Ljubljana 1997 Likovne razstave, katalog, str. 122 – 125

Nelida Nemec 2. Likovna kolonija Dvorec Ogrsko, katalog, cb, rep

Enzo di Grozia Graficna umetnost v novi Evropi Galerija La Roggia in galerija Avsenik, zloženka, Begunje na Gorenjskem 1997

TPK Pota neskončnih možnosti XVlll. Krkino srečanje slikarjev na Otočcu, str 16, 17, Novo mesto 1997

Jože Hudeček, 12. Viski salon zloženka, OS Vic 17. 24. IV. 1997

Franci Zagoričnik, Ob srečanju neke slike in neke pesmi, Slovenska Panorama str 18. april 1997

Sašo Šrot, Intervju, Da ne bomo živeli le v džungli nekakšne ameriške province, Slovenska Panorama str. 9. 13. XI. 1997

Maja skerbet, Neodkriti prostori bivanja, Delo, junij 1997

Foto M. Zaplatil, foto in objava razstave, Nedelo 22. VI. 1997

Sašo Šrot, Slikarji v okolju radosti, razmisleka in optimizma, Slovenske Novice, 23. X. 1997

Sašo Šrot, ApokaliptiČni cikel Maksima Sedeja ml. Slovenske Novice 1997

Dr. Tomaž Brejc, Prave kaskade domiselnih opisov, Delo, 20. XI 1997

Miloš Kovačic, Razstava likovnih del za srčne bolnike Ljubljana, Galerija Krka, 11. XII, – 13. III. 1998

S.S. Galerija, ki je se nekaj več, Slovenske novice, 24. XII. 1966

1998 — P. S. Izjemno odkritje v starotrški župniji, Družina, 10. V. 1998

Tatjana Pregl – Kobe – “Podobe podzemlja”, publikacija, barv. rep 46, str. 14 22,46

Fredi Vesligaj, Sv. Vida nova srajčica, Slovenske novice 24. VI. 1988

1999– Nina Spahic – Pirnat, Lev Menase: Akt na slovenskem, katalog razstave – Sašo Šrot : Striptiz za 155

golih Ljudi, rep. “Nedeljsko popoldne pod Alpami” Slovenske novice 6.II.1999

ILUSTRIRANA ZGODOVINA SLOVENCEV.,Cip 94(497. d), str. 422, MK 1999

2000 Knjiga: Štirje obrazi duše (The four faces of the soul) je sestavljena:

Predgovor-foreword

Uvod-Introduction 1.Racionalni okvir in transKozmičnost božjega

(A rational framework and trans – cosmic divine)

2.Racionalni okvir cloveskega in božjega

(A rational framework of the human and the divine)

3.Racionalni okvir poetike in božjega

(The rational frame of poetics and the divine)

Poglavja-chapters: Prvi obraz duše – red in kaos

(The first face of the soul – order and caos)

Drugi obraz duše – dobro in zlo

(The second face of the soul – good and evil)

Tretji obraz duše – cvetlični ljudje

(The third face of the soul -The blomssoming people)

Četrti obraz duše – smrt in razodetje

(The fourth face of the soul -death and revelation)

sklep – conclusion

Prevod v anglescino Erica Johnson – Debeljak

 

 

 

Tatjana Pregl – Kobe Likovne impresije I( 288 str.) str. 179 – 186 Zbirka esprit Slovene – 2000

Bogomir Stefančič, Umetniška vizija sprave, intervju Družina 15. oktobra

Bogomir Stefanič ml. Iz odpuščanja raste spravni mir, zadnja stran, barv rep Družina 42 – 15. X. 2000

Sašo Šrot, Pred Akcijo, Nedelo 20. VIII. 2000

Tadeja Zupan Arson, Parno življenje v treh generacijah Nedelo 13.I. 2000 – Domen Mal Slikarjev dar gnil osem let,Slovenske Novice, 20. I. 2000, barv. rep. “Slutnja narodne pomiritve” XX

Sašo Šrot, Spravnost pomeni strpnost, intervju, Slovenska Panorama, 24. VIII. 2000, str. 1., 18,19

2001 — dr Milček Komelj : Skrivnostni obrazi Sedejeve duše, Delo – Književni listi str. IV. rep. “Slutnja narodne pomiritve” XIV

dr Milček Komelj ;”Sedejev pogled v kaotičnost sveta” Ampak, junij, julij 2001 (98 str.) str. 68 i n 69, 7 barv. rep

(brez sig.), Štirje obrazi duše Maksima Sedeja ml. str. 13, rep. Slovenske novice, 30.III. 2001

Od rojstva do rojstva ( od sebe k drugim) vabilo Umetnostna galerija Maribor, 20. XII. – 17.III. 2002

Od rojstva do rojstva, Vesna Krmelj “Družina v prostoru trajanja in času zgodovine”, Breda Kolar Sluga “Družina v prostoru trajanja in času zgodovine” Str. 25, 27,39 Barv. rep. str. 125 Umetnostna galerija Maribor 20.X11.

Tatjana Pregl Kobe Štirje obrazi duše, slike prezrete z asketsko lepoto in

poetiko, katalog, Institut Josef Stefan, Ljubljana, 19. III. – 30. V. 2001

– Nelida Nemec, Dotik z naravo, katalog, Poslovni center Mercator Ljubljana,

Likovni svet/the World of art, Razstava slik Maksima Sedeja ml. v Galeriji

Instituta Josef Stefan, Draga, Store,Slovenija, 2001, str. 22 in 23

Tatjana Pregl Kobe, Odprtje razstave Maksima Sedeja ml. Novice IJS st. 88 april 2001 str. 25

Dnevi Jožefa Stefana, zloženka ob obletnici Jožefa Stefana Institut ” Jožef Stefan” Ljubljana, 24, III. 2001

Vladimir Jerman, Poljanska dolina ob Kolpi, Slovenske Novice, 5. III. 2001

Tedenski kažipot, Razstava Maksim Sedej ml. Galerija Mercator, Delo 28. VI. – Kažipot danes, Poslovni center Mercator, razstava Maksima Sedeja ml Delo, 28. VI. 2001

Tatjana Pregl Kobe, Maksim Sedel ml. Poslovni center Mercator, Slovenske Novice 19. VI. 2001

Kulturni kompas, Razstava Maksima Sedeja ml v poslovnem centru Mercatorja, Finance, 29. VIII. st 111 2001

Hermina Kovač, Štirje obrazi duše, v družbi s knjigo. Ona, 3. Vll. 2001 – Eva Senčar, Slikarjevi cvetlični ljudje, intervju Slovenske Novice 23. Ill.

2002 — Neva Železnik,Štirje obrazi duše,Rodna Gruda, leto 49. Januar 2002, str 34 – Neva Železnik, Štirje obrazi duše, intervju, Str 16 in 17, barv rep.7D 13. III .

2003 — Dr. Milček Komelj, Galerija Nove revije, Slike Maksima Sedeja ml str. 349 – 352, 31 reprodukcij cb, Nova revija, januar, februar, marec 2003

Zupnisce Stari trg ob Kolpi, vabilo na otvoritev “Spravne kapelice”

Opus “Narodna pomiritev” Maksima Sedeja ml. barv. rep. Revolucija,

Slovenski krizev pot. 22. XI. 2003

Outstanding Europeans of the 21 century, str 731. First edition 7.II. 2003 –

Katarina Novak, Intervju : Kdor hodi v naravo, mora verjeti v človeka Zdrav dih za navdih, letnik 13, april

Bogomir Stefančič, Dejanje človečnosti in strpnosti, Družina, december. 03

2004 — Barbi Ravnikar, Sprava velja za vse, intervju Odmev, str 18, 19, barv rep. 7 – Scroll of legend, proclamation March 19th 2004, IBC Cambridge England – Zive legende (Living Legends, 40 anniversary Edition) IBC Cambridge England 2004

dr. Milček Komelj: ” Slikarstvo in Kocbekov čas”, str 79, 6b. rep- str. 299 Nova revija, 269 — 270

2006 – “Urejanja nemirne dobe” Tatjana Pregl, Novice 18.IX. 2006 str. 14

“Škofija Novo Mesto”,France M.Dolinar, Stane Granda, Zvone Pelko, Robert Peskar, Str. 191 -. 192

Rast.letnik XVII.,julij št 3 -4,Tatjana Pregl “Tudi sam sebi sem skrivnost” str 330 – 335,

2007 “Universe in the shrine”, book of poetry and esay: “INFINITY, ETERNITY and infinity,eternity

 

 

 

 

članki, zapisi, polemika, uvodniki itd

 

Maksim Sedej ml., Borko Tepina, uvodnik, “Mene stvari v nastajanju ne zanimajo”, Likovne besede st. 2 maj 1986

Maksim Sedej ml. Bonjour, monsieur Gessinger. Likovne besede, st, 2. maj 1986

Maksim Sedej ml., Borko Tepina, razgovor z Juretom Mikuzem Likovne besede, st. 2 maj 1986

Maksim Sedej ml., Poročilo predsednika 10 DLU Ljubljane str. 63, 64 Likovne Besede 4,5, december 1987

Maksim Sedej ml., Uvodno besedilo :” Mene tekel ufarsin” .Likovne besede 10.,11. julij 1989

Maksim Sedej ml. Uvodno besedilo: Campo dei fiori, 17. II. 1600 Likovne besede 8, 9, december 198

Maksim Sedej mi. Uvodno besedilo: “Kaos kot red” Likovne besede 12, 13, 1990

Polemika o kulturni politiki, Sobotna priloga str. 30 Delo, 16. II, 1991

Maksim Sedej mL Verbalni delikt (clanek je pomotoma pripisan dr. Ivanu

Sedeju, popravek v eni od naslednjih st.) Slovenec 28. VIII. 1993

Maksim Sedej ml, Pomiritev v Letu strpnosti rep. ” Slutnja narodne pomiritve” str. 28. Slovenec 4.III. 1995

Maksim Sedej ml. Pomiritev v letu strpnosti,Delo, Sobotna priloga, 4.III. 1995

Maksim Sedej ml. O kulturi nič novega-Brazde, 6.II. 1997

Maksim Sedej ml. Medijski blokadi na rob Brazde, 20.II. 1997 – Razmisljanje Maksima Sedeja ml. ob

slovenskem kulturnem prazniku Brazde, 10. II. 2000

Maksim Sedej ml: “Universe in the shrine” Book of poetry and esay “INFINITY and ETERNITY, 2005